Tema: Ljubljanska umetnost konec 18. stoletja

»Zavedati se moramo, da si ta čas pogosto predstavljamo kot dosti manj mobilen, kot je v resnici bil. In umetniki so popolnoma brez težav hodili iz ene dežele v drugo.«

»Risarije njegove so bolje, nego slike, kolorit je vendar še precej ubran, a rudeče ozadje moti čestokrat ogledovalca njegovih slik.«

»Ta ideja, da je treba staro srednjeveško stolnico podreti, kaže na nov odnos do umetnosti in do tega, kaj želijo v Ljubljani narediti.«

»Večinoma so to bili izobraženci. V glavnem je šlo za plemstvo, tudi za mlado plemstvo, ki se je šolalo v Italiji in deloma v avstrijskih deželah, ampak vsi so seveda poznali tudi dogajanje v Italiji.«

»Po drugi strani je šlo za bogate trgovce, ki dostikrat niso bili tako izobraženi, so pa imeli ogromno denarja, dostikrat so tudi že bili poplemeniteni, svoj denar pa so želeli vlagati v nekaj, kar bi jih predstavljalo.«

»Čeprav imamo kar nekaj podatkov na to temo, torej imamo pogodbe, izplačila umetnikom, za naš prostor kakšne natančne primerjalne analize še ni bilo narejene.«

»Čeprav tujec – kot tudi njegova žena, s katero se je poročil v Karlovcu – se je tudi zaradi svojega družabnega značaja hitro vključil v ljubljansko družbo.«

»Ob njegovi zlati poroki, ki so jo slavili leta 1815, so se razpisali kronisti in imamo podatke, kako je ta slovesnost, ki so mu jo pripravili Ljubljančani potekala.«

»Ljubljana v drugi polovici 18. stoletja že nekako izstopi iz zlatega obdobja baročnega razcveta, potem pa počasi ta kakovost tudi lokalnih mojstrov plahni.«